Poslanstvo Svoboda = Disciplina
Vsak človek je prišel na svet z nekima namenom, da osvoji in izkusi nekatere stvari. Nekateri imajo za poslanstvo kreativnost, drugi izražanje, tretji zaupanje, četrti stabilnost, peti svobodo in tako naprej. Nekateri smi si zadali več stvari, včasih pa si kdo naloži tudi dvojno porcijo..:-) Poglejmo svobodo.
Ptica, ki leti visoko nad nebu izkuša eno vrsto svobode, če pa želi izkusiti globino življenja, rabi tudi vzletati, pristajati in iti skozi zahtevne naloge pri postavitvi gnezda. Skozi to disciplino pride druga oblika svobode, pri čemer izkusiš vso globino, ki jo ponuja življenje. Kdaj se počutiš svobodnega in kdaj ujetega? Kako lahko uporabiš disciplino v svojem življenju, da raziščeš globine življenja in v teh globinah najdeš drugačno svobodo.
Po Danu Millmanu imajo ljudje, katerih življenjski namen je najti notranjo svobodo skozi disciplino, fokus in globoko izkušnjo. Za take ljudi je običajno značilno, da nihajo med odvisnostjo in neodvisnostjo. Včasih začasno vzpostavijo res hudo disciplino, a jih rutina kmalu zdolgočasi.
Za te ljudi je izkušnja in občutek notranje svobode bistvenega pomena, saj se sicer ne glede na okoliščine počutijo povsem ujete. Ko enkrat najdejo notranjo svobodo, jih ne more nič več ustaviti.
Taka Svoboda se kaže v zaupanji v samega sebe in v neodvisnem delovanju. Pot do tja pa ni ravno lahka. Dokler se ne realizirajo v smislu notranje in zunanje svobode, ki izhaja iz discipline in fokusa, imajo tendenco, da nihajo med občutki in situacijami ekstremne odvisnosti in bolj jalove neodvisnosti.
Kako do fokusa, kako do discipline?
Kako se fokusirati na eno stvar in jo delati dlje časa, dokler ni dokončana. To je za ljudi, ki so si to zadali za poslanstvo kar lep izziv.
Najbolj pomembno formulo, ki sem jo dobil v srednji šoli je bila pri matematiki je rešitev na to vprašanje je
Popetovo pravilo: 50/10.
To ni pravilo 80/20, ne 90/10 ampak 50/10. Kaj to pomeni? To pomeni, da 50 minut delaš eno stvar, ki jo pač moraš naredit in v teh 50 minutah ne počneš nič drugega. Ne greš do hladilnika, ne greš na WC, ne greš zalit rože, ne greš pospravit mizo, ne odgovarjaš na telefone, SMS, emaile…itd….v teh 50 minutah počneš samo eno seveda pomembno stvar. Formulo se seveda z nekaj kreativnosti da prilagoditi. Meni je najljubša 45/15, a včasih, ko si bolj na »počitnicah« tudi 40/20 ni slaba izbira . Razmerja z daljšimi pavzami od 20 minut preverjeno vklopijo lenobo in niso priporočljiva, saj je delo po odmoru bistveno težje nadaljevat. Ta prispodoba je podobna, tisti, ko greste v hribe. Daljši ko imate postanek težje gre naprej. Zakaj? Zakaj se to zgodi pri delu ne vem, vem pa kaj se zgodi v hribih. V hribih živijo gozdni škrati, ki zelo radi nagajajo. Ko se ustaviš pridejo in ti zavezujejo kamne okrog nog. Dlje kot čakaš več kamnov imaš in težje greš naprej. Če ne verjameš poskusi!
Formula 45/15 vsaj zame deluje 100 %. Moja izkušnja je, da po 20 minutah začne um iskati izhode. Če vztrajaš v fokusu nekje po 10 minutah “obupa” in padeš »notri«, da nato lahko delaš tudi več kot 45 minut. Vsekakor, če »padeš notri« se stvar splača malo podaljšati, a ne več ko uro, uro in pol. Razlog za to je,da rabiš čas za regeneracijo in če te ni si po prarih urah zelo izčrpan. S formulo 45/15 lahko delaš cel dan in celo noč. Lahko tudi 45 minut delaš, 15 minut spiš. Rekord, ki sem ga imel je: začetek ob 6:00, konec ob 10:00 naslednji dan. Pač sem imel rok za oddajo doktorata.:-) Nepremakljiv rok včasih zelo pomaga. Po tem sem šel na morje in bil kar “svež” do 23.00.
Kako to izvest v podjetju?
Danes sem bil na kavi s Tomažem. Tomaž je oseba, ki nima tovrstnih izzivov in zna te stvari zelo dobro razložit. Da povzamem zgodbo, ki sem jo še malo priredil: vzameš en tipičen slovenski primer, da delaš nekje od 8-16h. Delo razdeliš na bloke po uro in pol. Po enem bloku si vzameš 15 minut pavze. V času za kosilo si vzameš eno uro pavze. Vmes pa delaš. Delaš dopoldan, kosilo in delaš popoldan. V času dela držiš fokus in disciplino, v času nedela si svoboden in delaš kar ti srce poželi. Torej začneš delat ob 8h. Če si v skupini imaš pol ure za socializacijo, neformalne sestanke. Potem delaš od 8.30-10.00, imaš pavzo cca. 15-30 min., nato delaš od 10.30-12.00. Imaš uro pavze za kosilo. Potem delaš od 13.00 do 14.30, 15 min pavze, in zaključiš od 14.45-16.00. Kaj in kako počneš je to čisto drugo poglavje.
Ta način je kar OK za delat v nekem podjetju, čeprav te običajno ne gledajo ravno OK, če delaš med pavzo karkoli.
Kaj pa če imaš bolj pestro delo, si kreativec? Kaj pa potem? Ne vem, še raziskujem. Vsekakor mi je nesmiselno delat kar nekaj, če ni ravno treba…Meni osebno je najboljša formula delat od 6-8h, z varianto 45/15, potem pa še od 8-10 in od 10-12 na isti način. Zakaj več segmentov? Naredit je potrebno različne stvari, včasih so sestanki, včasih telefoni, včasih pisanje na računalnik, včasih izlet v hribe, kjer rabim dobit novo idejo…Kaj komu najbolj ustreza naj začuti sam.
Kako izgleda teden? Klasično od ponedeljka do petka vsak dan isti ali od ponedeljka do četrtka malo več in v petek malo manj. Na letnem nivoju imaš npr. 30 dni dopusta in ostalo delaš. Ko imaš dopust si res prost, ostalo delaš. Če imaš tak red in disciplino v letu dni nekaj narediš, v nasprotnem primeru, pa lahko da nisi naredil nič posebnega. Čas mine in nezadovoljstvo raste. Lahko pa vsak dan napišeš 1 stran knjige, ali pa prebereš vsak dan 1 članek, ali pa vsak dan spečeš 10 palačink, ali pa vsak dan objameš 3 ljudi. Kaj dobiš: dobiš 365 strani knjige, kar so lahko tudi 4 knjige, prebereš 365 člankov in postaneš popoln ekspert na nekem področju, spečeš 3.650 palačink in se zrediš za 10 kg, vsi okrog tebe pa so srečni in zadovoljni (kdo ne bi bil pri tako dobrih palačinkah) in dobiš 1.000 objemov. A rabiš še kaj?
Ko pišem ta tekst po tej metodi res uživam v tem, čutim pa, da to ni še vse. Rabiš še ostale pogoje kot so: cilji, namen, poslanstvo, zadovoljitev vrednot in podobno.
Eno hitro o vrednotah:
Obstajajo načini kako poiskat svoje vrednote, a včasih se mi zdi da je to tako kot bi se »poročil« z njimi… kar sem zvedel danes, je super če napišeš tri, ki so ti ta trenutek najbolj pomembne in si narediš vsaj kratkoročne cilje v skladu z njimi…to je pa že precej enostavneje. Če npr. trenutno rabiš denar, ni pa to tvoja splošna vrednota, jo z mirno vestjo daš med vrednote in si postaviš cilj v zvezi z njo preden bankrotiraš, ker si pač duhovno tako na visokem nivoju, da denar pa že ne more biti prva vrednota..:-)