Duhovnost in denar. Gre to skupaj ali ne? Je potrebno “duhovne” usluge, znanja zaračunavati ali ne? To je vprašanje, ki tare bolj duhovne in tudi bolj posvetne ljudi. Kaj je tu resnica in kaj ni? Dejstvo je, da vlada vsesplošno prepričanje, da bi morale biti svari, ki prihajajo od zgoraj zastonj. Zakaj tako mišljenje?
Si duhoven in bogat?
Priznam, da sem se s tem dolgo ubadal. Nekako se mi je dozdevalo, da so stvari v duhovnem svetu nekaj vredne in če jih nekomu “daš”, je fer da dobiš nekaj v zameno. Najlaže je to denar, lahko pa je to tudi kaj drugega.
Slišal sem dejstvo, da če nekaj daješ zastonj ni nič vredno, zato ni tako učinkovito, kot če je drago ali se moraš za to vsaj malo potruditi. Po drugi strani pa med ljudmi kroži argument, da ni pravično da si ljudje, ki nimajo denarja, ne morejo proviščiti “duhovnih” storitev, kot si jih lahko tisti z malo več denarja (kot da bi si dober avto ali hišo pa lahko??). Vsekakor je na tem področju vlada nekakšna zmeda in je predmet mnogih debat.
Dejstvo pa je, da nam od nekdaj govorijo da če si bogat nisi duhoven, če si reven pa si. Je to prerpičanje resnica ali ne?
Si bogat in duhoven?
Če si bogat pomeni, da imaš denar, če si reven pa pomeni da ga nimaš. To je to. Če si duhoven ali ne to nima veze z denarjem. To je kot bi priperjal jabolko in 10 dkg pariške salame.
Na svetu obstjajo 4 kategorije ljudi:
- Duhovni in bogati
- Neduhovni in bogati
- Duhovni in revni
- Neduhovni in revni.
To je dejstvno in pika. Vsak si lahko zbere kategorijo v kateri je in proti kateri bi rad šel.
Kaj je definicja biti duhoven ali neduhoven, bogat ali reven pa je seveda vprašanje zase.