Sem človek, ki je sprobal veliko stvari. Kot otrok sem želel plesati, pa sem plesal, kot večji otrok sem želel igrat na violino in sem igral, kot še večji otrok sem želel peti pa sem pel, kot še večji otrok sem želel risat pa sem risal. Vse je zgledalo takole. Sem začel, nekaj časa to počel nato po nekaj mesecih, letih nehal. Vedno sem se spraševal ali bi moral vstrajati ali je bilo ok da sem odnehal. Kadarkoli zaplešem mi igra srce, kadarkoli primem v roko violino mi zaigra srce, kadarkoli pojem in me nihče ne posluša mi zaigra srce..:-), kadarkoli rišem res uživam. Odgovor zakaj sem odnehal se mi je izmikal kar nekaj let. Danes pa je bil prav en poseben dan – solsticiij na 21.12.2015.
V resnici je pravi solsticij jutri zjutraj ob 5.49, ampak ne bodimo pikolovski. Ker mi je čudežno uspelo opraviti vse nujne stvari že do 12h, sta se zgodili dve stvari. Prva stvar je izpolnitev prepričanja, da dober direktor ima stvari narejene do 12h, druga stvar pa, da lahko naredim še nekaj koristnega. Glede na to, da sem v zadnje pol leta naredil n obredov v čarobnem svetu narave, sem se odpravil na Kofce. Bilo je čarobeno. V daljavi so svetili čarobni sončni žarki, na samem hribu pa je bil tak mir, da sem slišal kako mi zvoni v glavi od ex-ljubljanskega hrupa.
Po kepici sladoleda, po ježku (rumovi krogljici) in po krožniku piškotov sem prišel domov in postalo mi je povsem jasno, zakaj nekatere stvari počnem in nekatere ne, zakaj sem z mnogimi stvarmi odnehal in zakaj nekatere še vedno počnem. Zakaj nekatere stvari rad počnem z določenimi ljudmi, zakaj nekaterih stvari nočem početi sam in zakaj določene stvari želim početi sam.
Če počnem določeno stvar jo počnem zato ker je zabavna, če ni je ne počnem. AMEN. Če stvar dlje časa ni zabavna, jo pač ne počnem več. Sedaj mi je jasno zakaj sem nehal početi stvari, ki jih v osnovi obožujem. Nisem jih nehal početi zaradi stvari samih ampak zaradi načina, kako sem te stvari počel (non-fun way). Ples je lahko zabaven, lahko pa je nočna mora, enako petje, risanje, igranje inštrumentov.
Prepričan sem, da je pri vsaki stvari treba najti način kako jo narest na “pravi način”. Npr. učenje jezikov je živ dolgčas, če to počneš sam. Če zraven skačeš na trampolinu je pa stvar bistveno bolj zabavna. Če ne delamo stvari za zabavo, se sprašujem: “Zakaj jih sploh počnemo?” Iz strahu, kaj bo rekel šef, partner…, iz obveznosti do nekoga ali samo iz obveznosti do neke misli, ki nam kroži po glavi…morda iz neke odgovornosti, ali prepričanja, da tako mora bit.
Rad delam stvari, ki so zabavne in vsako stvar se. da naredit zabavno. Bodite kreativni in uživajte življenje!